»Senca sem jaz / in senca si ti. / Jaz merim čas, / kaj pa ti?«

»Film je zanj magija, ki te zajame.«

»Seveda, ne moreš drugače, kot da ga nekako … posvojiš. Kot potepuškega mačka, ki pride k tebi in na koncu bolj on vodi tebe kot ti njega.«

»Eh, to te mora pa že pol manjkati, da greš.«

»Kako zaupati človeku, ki te štiri mesece ignorira.«

»Ni te strah, ker te je strah samo še Boga. A svojega boga si pustila v Muzeju revolucije.«

»Pozdravljata te tudi mama in Bruno.«

»Če tujca pričakamo z dobrodošlico, mu pomagamo, da se vključi, bo postal enakopraven in zadovoljen državljan te države.«

»Moj odnos do tebe je večdimenzionalen, eno je kot ženska, eno je kot Astrid Prašnikar … jaz imam včasih v sebi malo bolj trdo mnenje glede tebe …«